E fesoasoani pepa kalafi i telefonipoto o le tupulaga fou e tumau ai le malulu

O le fa'amālūlūina o masini eletise malolosi i telefonipoto fou e mafai ona avea ma lu'itau tele. Ua atia'e e le au su'esu'e i le Iunivesite o Saienisi ma Tekonolosi a King Abdullah se metotia vave ma lelei mo le fatuina o mea kaponi e fetaui lelei mo le fa'asa'olotoina o le vevela mai masini eletise. E mafai ona maua isi fa'aoga o lenei mea, mai masini e iloa ai le kesi i paneta o le la.
E tele masini eletise e faʻaaogaina ata tifaga karapiti e faʻatautaia ma faʻasalalau ai le vevela e mafua mai i vaega eletise. E ui o le karapiti o se ituaiga masani o le kaponi, o le puleaina o le vevela i mea eletise o se faʻaoga faigata ma e masani ona faʻalagolago i le faʻaaogaina o ata tifaga karapiti e maualuga le mafiafia e pei o le micron. "Peitaʻi, o le metotia o le faia o nei ata tifaga karapiti e faʻaaoga ai polymers o ni mea mata e faigata ma e tele ai le malosi," o le faʻamatalaga lea a Gitanjali Deokar, o se postdoc i le fale suʻesuʻe a Pedro Costa o le na taʻitaʻia le galuega. O ata tifaga e faia i se faiga e tele laasaga e manaʻomia ai le vevela e oʻo atu i le 3,200 tikeri Celsius ma e le mafai ona gaosia ni ata tifaga e manifinifi nai lo ni nai microns.
Ua atiaʻe e Deokar, Costa ma a latou paʻaga se metotia vave ma faʻasaoina le malosi mo le faia o pepa graphite e tusa ma le 100 nanometa le mafiafia. Na faʻaaogaina e le 'au se metotia e taʻua o le chemical vapor deposition (CVD) e faʻatupu ai ni ata graphite (NGF) e mafiafia i le nanometa i luga o le nickel foil, lea e faʻatino ai e le nickel le liua o le methane vevela i le graphite i luga o lona fogaeleele. "Na matou ausia le NGF i le naʻo le 5-minute le laʻasaga o le tuputupu aʻe o le CVD i le vevela o le tali atu o le 900 tikeri Celsius," o le tala lea a Deokar.
E mafai e le NGF ona tupu a'e i ni laupepa e o'o atu i le 55 cm2 le lautele ma tupu a'e i itu uma e lua o le pepa alumini. E mafai ona aveese ma fa'aliliu atu i isi mea e aunoa ma le mana'omia o se vaega lagolago polymer, o se mea e masani ona mana'omia pe a fa'aogaina ni ata tifaga graphene e tasi le vaega.
I le galulue faʻatasi ma le tagata tomai faapitoa i le microscopy eletise o Alessandro Genovese, na maua ai e le 'au ni ata o le transmission electron microscopy (TEM) o vaega faʻalava o le NGF i luga o le nickel. "O le matauina o le fesootaʻiga i le va o ata tifaga graphite ma le pepa nickel o se mea e leʻi ausia muamua ma o le a maua ai ni malamalamaga faaopoopo i le faiga o le tuputupu aʻe o nei ata tifaga," o le tala lea a Costa.
O le mafiafia o le NGF e pa'ū i le va o ata tifaga graphite e mafiafia i le micron ma le graphene e tasi le vaega. "E fa'aopoopo le NGF i le graphene ma pepa graphite fa'apisinisi, e fa'aopoopo atu i le auupega o ata tifaga kaponi e fa'aputuina," o le tala lea a Costa. Mo se fa'ata'ita'iga, ona o lona fetu'una'i, e mafai ona fa'aogaina le NGF mo le puleaina o le vevela i telefoni feavea'i fetu'una'i ua amata nei ona aliali mai i le maketi. "Pe a fa'atusatusa i ata tifaga graphene, o le tu'ufa'atasia o le NGF o le a taugofie ma sili atu ona mautu," o lana fa'aopoopoga lea.
Peita’i, e tele atu fa’aoga o le NGF e sili atu nai lo le fa’ata’ape’apeina o le vevela. O se vaega manaia o lo’o fa’amamafaina i ata TEM o nisi vaega o le NGF e na’o ni nai vaega o le kaponi e mafiafia. “O le mea e ofo ai, o le i ai o le tele o vaega o graphene e fa’amautinoa ai le lava o le malamalama vaaia i le ata atoa,” o le tala lea a Deoka. Na manatu le ‘au su’esu’e e mafai ona fa’aaogaina le NGF e fa’afoeina le eletise ma le manino e fai ma vaega o sela o le la po’o se mea e iloa ai le kesi o le nitrogen dioxide. “Matou te fuafua e fa’apipi’i le NGF i masini ina ia mafai ona galue o se mea e tele ona aoga,” o le tala lea a Costa.
Fa'amatalaga fa'aopoopo: Gitanjali Deokar et al., Tuputupu a'e vave o ata tifaga graphite e mafiafia i le nanometer i luga o le pepa nickel e fua i le wafer ma a latou su'esu'ega fa'atulagaina, Nanotechnology (2020). DOI: 10.1088/1361-6528/aba712
Afai e te fetaia'i ma se mea sese i le fa'aliliuina, mea sese, pe e te mana'o e tu'uina atu se talosaga e fa'asa'o ai anotusi o lenei itulau, fa'amolemole fa'aaoga lenei fomu. Mo fesili lautele, fa'amolemole fa'aaoga la matou fomu fa'afeso'ota'i. Mo ni manatu fa'aalia lautele, fa'aaoga le vaega o fa'amatalaga a le lautele o lo'o i lalo (mulimulita'i i fa'atonuga).
E tāua lou finagalo iā i matou. Peitaʻi, ona o le tele o feʻau o loʻo auina mai, e le mafai ona matou faʻamautinoa atu se tali patino.
E na'o le fa'aaogaina o lau tuatusi imeli e ta'u atu ai i ē na lafoina le imeli. O lou tuatusi po'o le tuatusi a lē na lafoina le imeli o le a lē fa'aaogaina mo se isi lava fa'amoemoega. O fa'amatalaga e te tu'uina i totonu o le a aliali mai i lau imeli ma o le a lē teuina e Phys.org i so'o se ituaiga.
Maua ni fa'amatalaga fou i vaiaso ta'itasi ma/po'o aso ta'itasi i lau pusa meli. E mafai ona e le toe lesitala i so'o se taimi ma matou te le fa'asoa atu au fa'amatalaga i isi vaega.
Matou te fa'afaigofieina a matou anotusi mo tagata uma. Mafaufau e lagolago le misiona a le Science X i se teugatupe totogi.


Taimi na lafoina ai: Setema-05-2024